Ko se bančna podružnica zapre: digitalne finance in starejši odrasli v Sloveniji
Partnerica projekta PALADIN, organizacija Simbioza Genesis, preučuje, kako hiter prehod Slovenije na mobilno bančništvo spreminja finančno krajino za starejše odrasle -- in zakaj je digitalna pismenost ključ do tega, da nihče ne ostane zadaj.
Ljubljana. V Sloveniji 76 odstotkov uporabnikov interneta svoje finance upravlja prek aplikacije za mobilno bančništvo — dvakrat več kot pred petimi leti. Bančne podružnice se zapirajo, zlasti na podeželju, pametni telefon pa je postal glavna vstopna točka v svet osebnih financ. Za mlajše generacije ta sprememba komaj opazna. Za mnoge starejše odrasle pa spreminja vse.
Nov članek partnerice projekta PALADIN, organizacije Simbioza Genesis, natančno preučuje, kaj ta preobrazba pomeni v praksi — in kaj je potrebno, da bodo starejši državljani lahko varno in samozavestno krmarili po digitalnem finančnem svetu.
Država v prehodu
Slovenija ni med najhitrejšimi digitalnimi posvojiteljicami v Evropi, a razkorak se hitro zmanjšuje. Po podatkih Evropske centralne banke in Eurostata je bilo leta 2023 med uporabniki interneta v EU 78 odstotkov aktivnih uporabnikov spletnega bančništva, med njimi 65—70 odstotkov uporabnikov mobilnega bančništva. Medtem ko Skandinavija in Nizozemska vodijo z več kot 90 odstotki, srednje- in južnoevropske države, kot je Slovenija, hitro dohitevajo.
Posledice so oprijemljive: fizične bančne podružnice izginjajo, zlasti v podeželskih skupnostih, kjer živi veliko starejših odraslih. Banke menijo, da digitalni kanali zadostujejo; za tiste, ki nimajo veščin ali samozavesti za njihovo uporabo, pa lahko zaprtje lokalne podružnice pomeni izgubo dostopa do osnovnih finančnih storitev.
Številke pripovedujejo dve zgodbi
Po eni strani je napredek resničen. Uporabniki nad 50 letom že predstavljajo več kot četrtino vseh uporabnikov mobilnega bančništva v Sloveniji, delež pa hitro narašča. Mobilne aplikacije niso več izključna domena mladih.
Po drugi strani raziskave dosledno kažejo, da je finančna pismenost med starejšimi odraslimi še vedno nizka. Mnogi imajo omejeno znanje o sodobnih finančnih produktih, kar jih dela bolj ranljive za prevare — in manj verjetno, da bodo v celoti izkoristili orodja, ki so jim na voljo. Po podatkih Europola je kar 80 odstotkov spletnih finančnih prevar usmerjenih v osebe nad 60 letom. Najpogostejše grožnje: goljufiva bančna elektronska pošta, lažni telefonski klici domnevnih finančnih svetovalcev in ponarejene spletne strani.
Varnost je močna — a zaupanje si je treba zaslužiti
Ena dobra novica: slovenske banke pri varnosti presegajo evropsko povprečje z uporabo dvostopenjske avtentikacije, biometrije, šifriranja in varnostnih certifikatov. Jezikovne ovire dodatno zmanjšujejo stopnjo bančnih prevar v primerjavi z večjimi državami EU.
A močna infrastruktura sama po sebi ne zadostuje. Raziskave kažejo, da se mnogi starejši odrasli digitalnim platformam raje izogibajo, saj jih dojemajo kot zapletene ali tvegane — včasih brez jasnega razloga. Za graditev zaupanja je potrebno več kot le varni sistemi; potrebno je izobraževanje, praksa in podpora.
Kako se Simbioza odziva
Pri Simbioza Genesis je odziv praktičen. Organizacija izvaja delavnice digitalne pismenosti, posebej zasnovane za starejše odrasle v podeželskih skupnostih — ravno tam, kjer zapiranja podružnic najbolj prizadenejo prebivalce. Udeleženci se naučijo varno uporabljati orodja digitalnega bančništva, s poudarkom na prepoznavanju prevar, razumevanju nastavitev zasebnosti in postopni gradnji praktične samozavesti.
Te delavnice bodo prav tako del širšega kurikuluma projekta PALADIN. Pobuda, financirana iz programa Erasmus+, želi generacijo blaginje in generacijo X opremiti z veščinami za obvladovanje digitalnih finančnih tveganj, pri čemer združuje izobraževanje, uporabniku prijazno oblikovanje storitev in medgeneracijsko podporo.
Širša slika
Finančna pismenost ni le zaželena — je bistvena za to, da starejši odrasli živijo varno in neodvisno. Kot zaključuje članek: potrebnih je več izobraževanja, bolj dostopne digitalne storitve in močnejše medgeneracijske podporne mreže, da bo digitalna preobrazba financ postala priložnost za vse, ne pa ovira za najranljivejše.
Celoten članek je na voljo za prenos spodaj.
Projekt PALADIN sofinancira Evropska unija prek programa Erasmus+ (KA220-ADU). Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Niti Evropska unija niti EACEA ne moreta biti odgovorna zanje.